Ko govorimo o opažih, mislimo na začasno zunanjo »obleko« konstrukcijskih betonskih ali armiranobetonskih elementov.

Opaž ostane del same betonske konstrukcije le toliko časa, dokler se beton ne strdi. Nato se opaž, ki smo ga uporabili odstrani, očisti in pripravi za naslednjo betonažo. Po razopaženju pazljivo pregledamo, da opaž ni utrpel poškodb, ki bi lahko vplivale na njegovo nadaljno uporabo.

Opažni sistem, ki ga bomo izbrali za gradnjo, mora biti takšen, da je hkrati lahek in enostaven za izvedbo, obenem pa dovolj nosilen, da bo prevzel vse obremenitve v času betonaže in v času strjevanja betona. Te so, poleg pritiskov svežega betona, največkrat razni udarci in vibracije za boljšo zbitost betona.

Prvi opaž je bil leseni opaž

Prvi tradicionalni ali klasični opaž je bil leseni opaž z lesenimi podporami. Za tovrstni klasični opaž je značilna velika poraba materiala, predvsem lesa in s tem povezana tudi velika količina odpadnega materiala. Sodobnejši opaži so z razvojem novih visokokakovostnih materialov kvalitetnejši in veliko bolj ugodni, tako v ekonomskem smislu, kot tudi v ekološkem.

V gradbeništvu opaži predstavljajo nepogrešljiv element pri gradnji betonskih konstrukcijskih elementov. Brez njih izdelava stropov, sten in stebrov ter drugih gradbenih elementov ni mogoča. Če z opažnimi elementi ravnamo pravilno, oziroma po navodilih proizvajalca opaza, bomo lahko le-te uporabili večkrat. V nekaterih primerih tudi več kot dvestokrat. To pa pomeni manj uporabljenega materiala in s tem tudi manj odpadkov.

Opaževanje in opažni sistemi

Pri izdelavi betonskih elementov, še posebno tistih, ki po izdelavi ostanejo vidni (tako imenovani vidni betoni), je proces opaževanja postal zelo dobro dodelan. Vsaka najmanjša napaka je jasno vidna na betonski površini in sanacija le-te zelo vpliva na končne stroške.

Osnovni sestavni deli klasičnega opaža so opažne plošče, podporna ali oporna konstrukcija, distančniki in vezni material, zagozde, nosilci in podporniki. Danes se večinoma zaradi enostavne, hitrejše, natančnejše in posledično ekonomične gradnje uporabljajo različni opažni sistemi. Sodobne najbolj razširjene opažne sisteme razvrščamo v različne kategorije po namembnosti objekta ali posameznega betonskega elementa. Tako naprimer ločimo znotraj segmenta stenskih opažev različne sisteme kot so naprimer velikostenski opaž, ali modularni okvirni stenski opaž in podobno.

Opaži za viadukte, mostove in predore

Pri izgradnji jezov, hidroelektrarn, ali pri pregradah, se najpogosteje uporablja enostranski plezajoči opaži, ki omogočajo gospodarno prilagoditev različnim dimenzijam betonskih blokov. Pri tako velikih objektih se ponavadi površine betona opazujejo iz večjih razdalj, zato morajo površine le-teh in fug tvoriti celoto.

Opaži za stene

Danes se za izvedbo sten najbolj pogosto uporabljajo sistemski okvirni opaži, ki so sestavljeni iz jeklenega okvirja, na katerega je nameščena opažna plošča.

Ta je lahko iz različnih materialov, najpogosteje pa je lesena vezana plošča, ki je lahko tudi plastificirana. Med seboj se posamezni opažni elementi spajajo s spojkami, kot celota pa tvorijo kontinuiran opaž za betonsko steno. Okvirni stenski opaži imajo to prednost, da je opaževanje z njimi enostavno in hitro ter da se jih lahko uporabi večkrat, to je tudi več kot dvesto krat in je zaradi tega sam opaž bolj ekonomično upravičen.

V primeru gradnje večjih stenskih površin, pridejo prav velikostenski opaži, s katerimi je gradnja izredno enostavna in hitra. Takšni sestavljeni velikostenski opaži se lahko večkrat uporabijo, ne da bi jih pri tem razstavljali. Za izvedbo velikostenskih opažev se lahko koristijo tudi okvirni stenski opaži.

Za izvedbo visokih betonskih sten se uporabljajo plezajoči opaži. Plezajoči opaži so običajno sestavljeni iz nosilnih konzol za obešanje in okvirnega stenskega opaža. Pri tem sistemu se s pomočjo žerjava ali hidravlike dviguje celoten sistem plezajočega opaža iz faze v fazo in se tako postopoma betonira v višino.

Posebna oblika stenskega opaža predstavlja opaž jaška, ki ga sestavljajo paneli, ki so v vogalih povezani z odstranljivimi notranjimi kotniki in nosilnim podom sestavljenim iz teleskopskih nosilcev.

Stropni opaži

Najbolj uporabljen in najfleksibilnejši stropni opaž je sistem Flex.

Sestavljen je iz jeklenih ali lesenih nosilcev, opažnih plošč, podpornikov različnih dolžin ali podpornih stolpov, viličastih in vmesnih glav ter trinožcev. Ker so opažne plošče razporejene po večji površini, omogočajo manj delovnih stikov in enakomernejšo razporeditev, s tem pa nudijo višjo kvaliteto izvedbe.

Opaži za stebre

V sodobni arhitekturi je uporaba betonskih stebrov večnamenska. Lahko služijo kot nosilen konstrukcijski element ali pa s svojo razporeditvijo in obliko služi kot pomemben del ambienta/izgleda. Sistem opaževanja stebrov se v večji meri izvaja s sistemskim okvirnim stenskim opažem, ki tvorijo kvadratne in pravokotne preseke stebre. Za izdelavo okroglega stebra pa se uporablja okrogli opaž, ponavadi izdelan jekla.

Opaži posebnih oblik

Vse pogosteje se v arhitekturi odločajo za kompleksne betonske elemente, ki dajo konstrukciji edinstven in unikaten videz.

Investitorji in projektanti morajo za takšne elemente izdelati natančen opažni načrt. Zelo kompleksnih betonskih elementov z vidnimi betoni se običajno samo s sistemskimi opaži ne da izvesti, ker so za takšne konstrukcije zahteve za vidne betonske površine in kompleksne oblike veliko višje.

Zahteven in v vsaki zgradbi zelo uporaben betonski element predstavljajo stopnice. Strokovnjaki zaradi izredno zamudne izdelave le-teh iz ekonomskih razlogov priporočajo montažo prefabriciranih stopnic, še posebej v primerih z vidnimi betoni.

Vpojna ali nevpojna površina opaža (vpojnost opaža)

Strjevanje betona je kemični proces in opažna površina mora biti izbrana tako, da ne vpliva na ta proces, oziroma vpliva na ta proces znotraj dovoljenih toleranc.

Ko se odločimo za opaževanje, lahko izbiramo med dvema vrstama opaževanja glede na vrsto površine, ki je v stiku z betonsko mešanico:

• • Opaž z vpijajočo površino

Takšni opaži imajo vpijajočo površino in njihove površinske pore omogočajo vpijanje cementnega mleka.

Najpogosteje se uporabljajo lesne deske in opažne plošče. Z večkratno ponovno uporabo teh lesenih opažev se spreminjajo karakteristike opaža. Takšni opaži vplivajo na neenakomerno barvitost betonske površine, zaradi tega, ker se spremeni razmerje med vodo in cementom v betonski mešanici.

Lesene deske imajo zaradi svoje strukture in lastnosti velik pomen pri izdelavi vidnih betonskih površin. Predstavljajo najcenejšo izbiro ki jih nudi napreden opažni sistem. Končna betonska površina opaževanja z lesenimi deskami je temnejše barve kot pri opaževanju s opažnimi površinami z umetnimi masami.

• • Opaž z nevpijajočo površino

Ti opaži so sestavljeni iz jeklenih materialov ali različnih umetnih mas, ki ne tvorijo por in so po navadi večjih dimenzij.

Njihove lastnosti so najbolj vidne pri razopaževanju, ker tvorijo tako imenovani vakuumski efekt. Opaž se tu prisesa na betonsko površino in oteži razopaženje.

Glede na kemijsko sestavo, opažne površine v tem primeru delimo na:

• opažne površine iz umetnih mas,
• steklenovlakneni opaži,
• opažne površine iz polisulfida,
• elastični poliuritanski opažni vložki (matrice),
• opaž iz polistirola,
• jekleni opaži.

p.s. Imate tudi vi zanimiv gradbeni projekt, pri katerem potrebujete opaže? Pišite nam na:

• 📧 erik.zupancic@opazi.si ali nas pokličite na
• 📱 031-341-262.