Opažna industrija je postala z razvojem gradbeništva vedno pogostejši predmet povpraševanja.

Na tem področju je prišlo do velikega napredka v tehnologiji in materialih, kar ima za posledico vedno bolj učinkovit in ekonomičen način opaževanja. Danes je to kompleksen proces, pri katerem gre za natančno opredelitev opažne konstrukcije, njenih dimenzij in celoten postopek opaževanja.

Za večkratno uporabo opaža je zelo pomembno tudi razopaževanje, ki se ga izvaja, ko dobi beton zadostno trdoto, da ostane v predvidenem položaju in na predvideni lokaciji. Tudi v procesu razopaževanja se je potrebno držati določenih pravil in zahtev, s katerimi bo celoten postopek bolj učinkovit in kakovosten. Tako bodo poškodbe na betonu minimalne, opažni sistemi pa primerni za ponovno uporabo.

Pomen kakovostne odstranitve opaža

Na slovenskem tržišču je več ponudnikov sistemov opaževanja, ki nudijo različne vrste opažnih sistemov od različnih proizvajalcev.

Med drugim je na voljo tudi izposoja gradbenega opaža in izposoja opažnih plošč. Izposoja gradbenega opaža, kateri je že bil uporabljen, je možna le v primeru, ko je le-ta bil strokovno in kakovostno razopaževan in kasneje primerno očiščen in saniran.

Napreden opažni sistem omogoča vnaprej določen potek razopaževanja, to pa ima za posledico bolj ekonomično organiziranje delavcev na gradbišču, ponovno uporabo opaža, krajši čas razopaženja in manjše stroške projekta. Odločitev najema opaža in opažnih plošč zagotovo prihrani čas in denar.

Že pred opaževanjem pomislite na najbolj primerno ločevalno sredstvo

Za lažje razopaženje in manj poškodb opaža in betona, je priporočljiva, oziroma nujna uporaba ločilnega sredstva. Najpogosteje se uporabljajo ločilna sredstva:

• mineralna olja,
• voski,
• laki,
• emulzije.

Ločilna sredstva se nanesejo na opažno površino še predno je ta nameščena na mesto opaženja. Glavna naloga teh premazov je, da ustvarijo kontinuiran sloj po celotni opažni površini, ki poveča drsnost opažne površine. Drsnost je zelo pomembna zato, da se med vgrajevanjem betona mehurčki zraka čim lažje in hitreje lahko dvignejo na površino betona.

Tako je beton bolj zbit, bolj nosilen in manj dovzeten za kasnejše zunanje vplive. Pri izbiri in nanosu ločilnega sredstva je potrebno biti pozoren na to, da ustreza določeni opažni površini. Namreč, niso vsa ločilna sredstva primerna za vse opažne površine.

Izbira in nanos ločevalnega sredstva

Izbira in nanos ločevalnega sredstva (olje, vosek, lak, emulzija) lahko bistveno vpliva na končni izgled betonske površine.

Neenakomeren in neprimerno izbrano ločilno sredstvo lahko privede do poroznosti betona, ob odstranjevanju pa se beton lahko poškoduje. Zato je potrebno biti pri uporabi še posebej pozoren na naslednje kriterije:

• vrsta uporabljenega opaža,
• pogoji uporabe proizvajalca,
• zahteve izvedenega betona (npr. če gre za vidni beton).

Svetujemo, da je pri nanosu vseh ločilnih sredstev potrebno natančno slediti navodilom proizvajalca. Pred tem se posvetujete s proizvajalcem ločilnih sredstev, oziroma ponudnikom, ki vam bo svetoval katero ločilno sredstvo je najprimerjejše v danem primeru in v kakšnih pogojih ter količinah ga uporabiti.

Najpogosteje se uporabljajo mineralna olja, ki so najcenejša in dajejo v primeru lesenih opažnih površin optimalne rezultate, oziroma emulzije na vodni osnovi v primeru plastičnih opažnih površin. Za obe navedeni ločilni sredstvi priporočamo uporabo škropilnice, ki omogoča zadosti majhen nanos.

Kdaj razopažiti?

Razopaženje se lahko izvaja, ko beton doseže zadostno trdnost in trdoto, da prevzame svojo težo brez pomoči podpore opaža.

Za oceno trdnosti betona pred razopaženjem je potrebno opraviti preizkus trdnosti betona na standardiziranem vzorcu, ki se ga neguje pod enakimi pogoji kot je beton v opažu.

Razopaženje nikakor ne sme povzročiti nezaželjenih poškodb betonske površine in opaža, zato se običajno razopažuje postopno. Najprej se odstranijo konstrukcijski elementi opaža, na koncu pa opažne dele, ki so v stiku z betonom.

Čas do razopaževanja je odvisen od različnih dejavnikov

Čas do razopaževanja je odvisen od več dejavnikov:

• temperature vgrajenega betona,
• predvidene končne trdnosti beton,
• aktivnosti cementa,
• statičnega sistema,
• razpona konstrukcije,
• nege betona,
• zunanjega okolja in vplivov…

Razopaženje je odvisno tudi od vremenskih pogojev, predvsem temperature ozračja in vlažnosti. Tako je na primer za strjevanje betona pozimi potrebno bistveno več časa, kot poleti. Posebno pozornost pa je potrebno posvetiti razopaženju v primerih betonskih elementov posebnih oblik. Na primer, stebri pravokotnega prereza z ostrimi robovi so v času razopaževanja zelo izpostavljeni na poškodbe robov.

Na trdnost betona vplivajo tudi tehnične lastnosti betonske mešanice. Izbira betona višjega razreda bo omogočila večjo trdnost v krajšem času. Prav tako je pomembna izbira cementa. V primeru izbire cvementa hitre vezave bo tudi beton dosegel zadostno trdnost v krajšem času. Ne gre pa spregledati dodatkov betonu, ki lahko pospešijo ali zavrejo strjevanje betona.

Posebne zahteve pri razopaževanju

Zahteve, ki jih je potrebno upoštevati pri razopaženju so:

• Opaža se ne sme razopažiti dokler beton ne doseže zadostne trdnosti, da lahko prevzame vse trenutne obremenitve. Čas, ki je za to potreben je odvisen od različnih dejavnikov, ki so navedeni zgoraj.
• Opažni elementi in opažne povezave morajo biti razporejene tako, da je razopaženje kar se da enostavno in da ne prihaja do poškodb betonske površine in opaža, kateri se le na ta način lahko ponovno uporabi.
• Postopek razopaževanja mora nadzorovati gradbeni inženir, ki potrdi primerno trdnost betona. Ob natančnem pregledu razopaženega betona in opaža se morebitne nepravilnosti dokumentirajo in v najkrajšem času sanirajo.
• Razopaženje naj se ne izvaja s pomočjo težkega orodja, kot na primer težkih kladiv, macol, krampov, raznih jeklenih palic za izvajanje vzvodov in podobnega. Razopaženje naj se izvaja izključno s tesarskim kladivom in lesenimi pripomočki, saj je le na tak način zmanjšana možnost za poškodbe betona in opaža.

Natančno zaporedje in postopek odstranitve opaža mora biti izvedeno s soglasjem gradbenega inženirja.

Čiščenje in skladiščenje opažev

Pred vsako ponovno uporabo opaža je potrebno opaž temeljito očistiti, saj je le na ta način možno zagotoviti nemoteno naslednje betoniranje.

Po razopaženju na opažu vsakokrat ostanejo ostanki betona, cementno mleko, odkruški betona in morebitni žeblji. Vse to je potrebno pred nanosom ločilnega sredstva odstraniti z opažne površine in z opaža. Postopek čiščenja je za nadaljno uporabo izjemno pomemben, zato mora biti izveden kakovostno.

Čistost opažnih površin je pomembna za kasnejši videz betonske površine, čistost opaža pa je pomembna predvsem zaradi tesnosti opaža, ki preprečuje iztekanje cementnega mleka in posledično nastajanje takoimenovanih gnezd na betonskem elementu. Te je potrebno kasneje sanirati, kar pomeni dodaten strošek.

Najpogosteje uporabljena orodja za čiščenje opaža sta tesarsko kladivo in strgalo. Ravnanje z njima mora biti skrajno previdno, v nasprotnem lahko pride do trajnih poškodb na opažni površini. Dobrodošla je tudi uporaba visokotlačnega čistilca in plastične rotacijske krtače, s katerim je odstranjevanje ostankov betona zelo učinkovito in brez bojazni, da bi se opažna plošča poškodovala.

Čiščenje z visokotlačnim čistilcem je potrebno izvajati v skladu z navodili proizvajalca opažne opreme in v času, ko beton še ni čisto strjen. Za čiščenje jeklenih površin se uporablja podobno kot za opažne površine strgalo in plastične krtače.

V nobenem primeru se ne sme za čiščenje uporabiti jeklene krtače, ker le-ta poškoduje zaščitni lak ali galvanski nanos.

Potem, ko je opaž temeljito očiščen vse umazanije in primerno zaščiten, ga je potrebno pravilno skladiščiti. Pred tem se ga natančno pregleda, če ni prišlo pri odstranjevanju nečistoč do morebitnih poškodb. Vsako nepravilno ravnanje ali poškodbe se namreč pozneje poznajo na betonski površini in lahko vplivajo na uporabnost in varnost opažev. Poškodovane opažne elemente je potrebno ločiti od ostalih, da se jih lahko pred skladiščenjem sanira.

Najbolje je, da se opažni elementi skladiščijo na togi in ravni podlagi, da niso obremenjeni s svojo težo. Opaž se lahko skladišči v zaprtih prostorih ali zunaj na prostem. Pri skladiščenju v zaprtih prostorih mora biti poskrbljeno za zadostno prezračevanje, še posebej lesenih delov. Leseni deli so namreč zelo izpostavljeni gljivam in plesnim, ki s časom lahko vplivajo na uporabnost in varnost opažev.

V primeru skladiščenja opažnega materiala na prostem je potrebno jeklene dele primerno zaščititi proti koroziji, lesene dele pa predvsem pred dežjem, snegu in soncem. Izmenični vremenski vplivi zelo vplivajo na lesene dele opažnega materiala.

p.s. Imate tudi vi zanimiv gradbeni projekt, pri katerem potrebujete opaže? Pišite nam na:

• 📧 erik.zupancic@opazi.si ali nas pokličite na
• 📱 031-341-262.